Spoštovana! Oseba x je od leta 1982 lastnik nepremičnine.Leta 1999 je sklenila pogodbo o finančnem lasingu za to isto nepremičnino, ki je od strani sodnega cenilca ovrednotena 20.000.000 SIT.Cenitev je opravljena za potrebe leasing hiše. V pogodbi o finančnem leasingu je vrednost posojila 26.000 EUR. Oseba x bo odkupila nekretnino od leasing hiše in isto nepremičnino takoj prodala osebi y. Kaj je osnova oziroma nabavna vrednost za potrebe davčnega postopka? -Za davek od prometa nepremičnin je to vrednost iz pogodbe o finančnem najemu,ker pa ne ustreza ceni, je davčna osnova v davčnem postopku ugotovljena vrednost(cenitev).Razmerje med vrednostjo iz pogodbe in cenitvijo je 1:5.5 -Za potrebe davka od dobička pa je osnova nabavna vrednost nepremičnine torej vrednost razvidna iz leasing pogodbe.(pojasnilo davčnega uslužbenca). Smatram, da tako tolmačenje ni v skladu z 5 in 6 členom ZDavP-2(načelo materjalne resnice in načelo sorazmernosti). Mislim vrednost nepremičnine v času pridobitve ne sme izhajati iz pogodbe, ker iz pogodbe ni razvidna njena prava vrednost.Razlika je drastična in vidna.Vrednost v pogodbi je resda navedena,navedena pa je kod višina posojila in je nerealna.Mislim, da bi se v takšnih okoliščinah analogno ugotavljanju osnove za prometni davek moralo uveljavljati ugotavljanje osnove tudi za odmero davka od dobička iz kapitala,kar je navedeno v pojasnilu DURSA,št 4236-39/2006,24.07.2006 kjer,citiram:če doseženo plačilo ne ustreza ceni, ki bi se lahko dosegla v prostem prometu ob nastanku davčne obveznosti,je davčna osnova v davčnem postopku ugotovljena vrednost nepremičnine. L.p. Vasilij