Politiki razklani: nekateri bi ohranili odškodnino zaradi pozidave kmetijskih zemljišč, drugi bi jo znižali, tretji povsem odpravili.

Novela zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so jo v parlamentarni postopek vložile štiri koalicijske stranke (SDS, NSi, DL in DeSUS) in ki ukinja odškodnino zaradi pozidave kmetijskih zemljišč, je bila včeraj tema treh novinarskih konferenc poslanskih skupin. Na eni (na tisti, ki so jo sklicali predlagatelji) so zakon hvalili, na drugi kritizirali (SLS), na tretji (SD) so ga popljuvali.

"Z novelo zakona v celoti odpravljamo plačilo odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, saj ljudje čakajo, ali nas bo srečala pamet in bomo odškodnine ukinili," so bile misli Roberta Hrovata iz SDS. "Če bo ta zakon sprejet, se bojim, da bo lov na kmetijska zemljišča odprt," je napovedal Roman Žveglič iz SLS. Bivši kmetijski minister Dejan Židan iz SD, avtor zdaj veljavnega zemljiškega zakona, pa je predlog njegove novele označil za neljubo in škodljivo odločitev: "Odškodnine so bistvo tega zakona, zato bi njihova ukinitev pomenila razgradnjo sistema varovanja kmetijskih zemljišč in razveljavitev veljavnega zakona."

Slovenska demokratska stranka (SDS) je v svojih stališčih do kmetijskih zemljišč še med najbolj načelnimi političnimi strankami. Ponovni uvedbi odškodnine je SDS vztrajno nasprotovala že med lanskimi sprejemanjem zakona o kmetijskih zemljiščih, in sicer z utemeljitvijo, da bo preveč obremenila investitorje, da je uperjena proti podeželju in da bi jo morali, če že, izterjati od špekulantov, ko ti zemljišča iz kmetijskih spreminjajo v zazidljiva, pri čemer njihova vrednost s treh evrov na kvadratni meter čez noč naraste tudi na 400 evrov in več.

V stranki DeSUS svoja stališča očitno prilagajajo dnevnim potrebam in barvi vlade, v kateri sedijo. Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je vpeljal visoke odškodnine zaradi gradnje na kmetijskih zemljiščih, so poslanci te stranke podprli. Vmes so parafirali levo koalicijsko pogodbo in se tako strinjali tudi z določilom, da bodo varovali kmetijska zemljišča (vključno s finančnim nadomestilom) in pridobivali nova, ko so si nato premislili in vstopili v desno vlado, pa so spremenili tudi pogled na kmetijska zemljišča. Na naše vprašanje, zakaj se v DeSUS zdaj zavzemajo za ukinitev odškodnine, je Jana Jenko odvrnila: "Praksa je pač pokazala, da to povečuje stroške graditeljem."

Glede zemljiškega zakona so si nekoliko premislili tudi v Slovenski ljudski stranki (SLS). Njen podpredsednik in kmetijski minister Franc Bogovič je ponovno uvedbo odškodnine pred slabim letom, ko je bil še v vlogi poslanca, podprl. Z utemeljitvijo, da je nekdanji okoljski minister Janez Kopač odškodnino zaradi spremembe namembnosti ukinil leta 2002, ko je bila na pohodu gradnja avtocestnega križa. "Takrat se je veliko kmetijske zemlje pozidalo. Najprej za avtoceste, v nadaljevanju tudi za drugo. In ta pot, kot vidimo, gre predaleč, preveč brutalno se posega na kmetijska zemljišča, zato je prav, da se ob izdaji gradbenega dovoljenja plača nadomestilo," je maja lani dejal Bogovič.

V SLS bi zdaj nadomestilo oklestili, ne bi ga pa ukinili, "ker v Sloveniji z najboljšimi kmetijskimi zemljišči delamo kot svinja z mehom - zelo grdo", meni Žveglič. Na vprašanje, zakaj niso bili v SLS na določila glede odškodnine pozornejši že med sprejemanjem zakona, pa odgovarja: "Vsi smo imeli pred očmi le zaščito kmetijskih zemljišč pred pozidavo, zato so nam ušla določila o teh čudnih odškodninah, ki se odmerjajo za celo parcelo."

Gradenj ni, ker ni denarja

Zakonska določila o odškodnini zaradi pozidave kmetijskih zemljišč so ušla izpod nadzora tudi strokovnim službam na kmetijskem ministrstvu, ki ga je takrat vodil Dejan Židan. Danes pravi, da bi Pahorjeva vlada, če ne bi predčasno padla, zemljiški zakon že sama popravila, in sicer tako, da bi se odškodnina odmerjala na gradbeno in ne na celotno parcelo. Židan meni, da so upravičeni tudi pomisleki, ali je prav, da se odškodnina plačuje tudi za spremembo namembnosti, ki se je zgodila pred uveljavitvijo zakona o kmetijskih zemljiščih. Nesprejemljiva pa se mu zdi popolna razgradnja zakona, do česar bo po njegovem pripeljala odprava odškodnin. "Z veljavnim zakonom nismo ustavili gradbene aktivnosti. Te ni, ker ni denarja za naložbe. Če kje investicijo načrtujejo na najboljšem kmetijskem zemljišču, pa je prav, da se ustavi," meni Židan, ki tudi v primeru ukinitve odškodnin ne pričakuje gradbenega razcveta. Pričakuje pa, da bodo vlagatelji novele zakona o kmetijskih zemljiščih zmogli toliko "državljanskega poguma in poštenosti", da bodo o njej opravili javno razpravo s slovensko stroko.

Vir: Dnevnik, Tatjana Pihlar