Nekateri se plačilu dolga izognejo z osebnim stečajem, večina pa jih tik pred izselitvijo le najde denar za najemnino.

V družbi Nepremičnine Celje, ki ima v lasti 2200 stanovanj, od tega 2158 neprofitnih, so prepričani, da stanovanjski zakon pretirano ščiti neplačnike. Če hoče družba neplačnika izseliti iz stanovanja, lahko to stori samo na podlagi sodne odločbe, pot do nje pa lahko traja tudi leto in pol.

Postopek deložacije je torej pri neprofitnih stanovanjih bistveno bolj zapleten in dolgotrajen kot pri zasebnih, problem pa je tudi, da neplačniki po navadi za sabo pustijo pravo razdejanje. Če so brez službe, premoženja in z rdečimi številkami na bančnem računu, se lahko Nepremičnine Celje zaman trudijo za povračilo dolga in preostalih stroškov. Direktorica Danica Doberšek je dejala, da so imeli na leto že 600.000 evrov stroškov zaradi dolga, ki ga deložiranci niso nikoli poravnali, ter zaradi obnove uničenih in zanemarjenih stanovanj.

Deložacij je vedno manj

Seveda gre za splošen problem na stanovanjskem področju, ki ga verjetno vsi upravitelji oziroma lastniki stanovanj poskušajo reševati na bolj ali manj enak način, torej z vztrajnim opominjanjem in izvršbami. Razlika je samo v tem, kako uspešni so. Nepremičnine Celje so imele leta 2005 kar 998 neplačnikov neprofitnih stanovanj, ki so bili skupno dolžni dobrih 833.000 evrov. Povprečen dolg na dolžnika je znašal 835 evrov. Lani je bilo dolžnikov 827, skupen znesek dolga je znašal nekaj manj kot 383.000 evrov, povprečen dolg na dolžnika pa 463 evrov.

"Začeli smo vlagati tožbe, izvršbe, zgodile so se deložacije. Stanje se je nekoliko popravilo, tako da je deložacij vedno manj. Leta 2010 je bilo od 54 razpisanih deložacij izvršenih 30, lani je bilo razpisanih 40, izvršenih pa le devet, ker so preostali najemniki delno ali v celoti plačali dolg. Ko ljudje vidijo, da gre zares, vedno najdejo denar za plačilo najemnin", je pojasnila Doberškova. V družbi se seveda za nasilne izselitve odločijo šele potem, ko izčrpajo vse druge pravne možnosti. Če ugotovijo, da jim dolžnik vsega dolga zaradi hude socialne stiske ne more izplačati in da bodo stroški izterjave večji od tistega, kar bi morda vendarle lahko iztržili, se raje odločijo za odpis dolga.

Neplačniki izkoriščajo osebni stečaj

Sicer pa Doberškova ugotavlja, da so neplačniki v zadnjem času začeli izkoriščati še en izhod v sili, to je osebni stečaj. Za tak korak se je denimo odločila tudi najemnica neprofitnega stanovanja, ki je bila Nepremičninam Celje za najemnino dolžna kar 7000 evrov. Očitno je presodila, da je osebni stečaj najboljši način, da se znebi ogromnega dolga, vendar na koncu sodišče le ni odločilo tako, kot si je želela. Res je, da ji dolga ni bilo treba poravnati, morala pa je vrniti stanovanje. Če bo želela še kdaj najeti neprofitno stanovanja, ji bodo v celjskem podjetju ključe seveda izročili šele potem, ko jim ne bo ničesar več dolžna, tako da z osebnim stečajem dolgoročno problema vendarle ni rešila.

Vir: Dnevnik, Mojca Grušovnik