Kmetijsko ministrstvo pod vodstvom Dejana Židana snuje novi zakon o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi zaščitil ta pomemben vir hrane.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je od leta 2007 do konca prejšnjega leta razprodal skupno 51.717 hektarjev zemljišč, kar je več, kot znaša površina 86 tisoč nogometnih igrišč.

Ministrstvo za kmetijstvo je včeraj predstavilo delovno besedilo predloga novele zakona o kmetijskih zemljiščih in ga dalo v javno obravnavo. Zainteresirana javnost lahko pripombe in predloge pošlje do vključno 2. oktobra.

"Pri pripravi novele je ministrstvo sledilo cilju zaščite kmetijskih zemljišč kot osnove slovenske proizvodnje hrane," je na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani povedal kmetijski minister Dejan Židan in dodal, da si želijo, da bi bil zakon sprejet konec letošnjega ali na začetku prihodnjega leta.

Kaj so cilji novega zakona?

Znotraj tega so si poleg ohranitve kmetijskih zemljišč kot cilj zastavili še:

• ukrepanje proti zaraščanju (na območju trajno varovanih zemljišč zaraščanje kmetijskih zemljišč ne bo dovoljeno),
• pridobivanje sredstev za zemljiške operacije, potrebne za pridobitev novih kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanje slabih,
• zmanjševanje administrativnih ovir (lažje združevanje zemljišč).

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov , ki ga vodi vršilec dolžnosti direktorja Sergij Daolio, upravlja skupno nekaj manj kot 321 tisoč hektarjev površin, kar je dobra desetina vseh kmetijskih zemljišč in gozdov v državi. Vendar pa so se te površine v prejšnjih letih vztrajno zmanjševale, saj je še konec leta 2006 sklad upravljal 373 tisoč hektarjev zemljišč.

Sklad je lani prodal za okoli 3,2 milijona evrov zemljišč in gozdov, letos pa je načrtoval prihodek v višini okoli štiri milijone evrov. Lani so kupili za 5,7 milijona zemljišč, za letos pa načrtujejo 3,5 milijona evrov nakupov.

"Nepremičninska kriza je trgovanje skoraj povsem ustavila, letos smo izpeljali komaj kaj od načrtovanih prodaj, zdaj bi bil čas za nakupe, če bi imeli denar," nam je povedal Daolio.

Občine, z mestno občino Ljubljana na čelu, v tem trenutku pripravljajo obsežne spremembe prostorskih načrtov, ki naj bi bile po ocenah kritikov pisane na kožo kapitalu. Je kapital lahko resna grožnja dolgoročni kmetijski zemljiški politiki?

"Kapital ni noben bavbav. Urbanim središčem je treba pustiti, da se razvijajo, in po drugi strani pametno zaokrožiti kmetijska zemljišča tam, kjer ljudje dejansko pridelujejo hrano, da jim omogočimo čim bolj učinkovito delo," pravi Daolio .

Po neuspelem prvem razpisu za imenovanje novega direktorja sklada, na katerega se je prijavilo pet kandidatov, je bil prejšnji petek objavljen drugi razpis. Kandidati imajo do 10. septembra čas za prijavo, Daolio, ki se je na prvi razpis prijavil, se na drugega ne namerava.

Da se v ozadju kmetijsko-zemljiške politike dogaja tiha lobistična vojna, ni čudno, saj sklad upravlja za slabo milijardo evrov vredno premoženje. "Po konservativni oceni so vsa zemljišča in gozdovi v našem upravljanju na trgu vredni več kot štiri milijarde in prav zato je ta zavod zanimiv za politiko," pravi Daolio.

Vir: Finance, Slovenija, Janez Tomažič, Novica Mihajlović