V bazi se trenutno nahaja 3360 oglasov, od tega
|
Za Maksimilijanom Maksimilijan
Na občini so prepričani, da obstoječi prostorski akti dobro varujejo mestne interese na območju "za Maksimilijanom".
Družba Maksimilijan v lasti Aleksandra Jančarja je na javnem natečaju, objavljenem v začetku junija, kupila občinsko zemljišče za "njegovo" stavbo Maksimilijan v Celju. Ta prvovrstna lokacija v bližini reke in ob robu starega mestnega jedra sodi med najbolj neurejene mestne površine. Pred leti je občina tu za silo uredila parkirišče za nekaj sto avtomobilov, kar vsak mesec nekaj navrže nekaj denarja v občinski proračun. Sedaj naj bi ta prostor končno uredili. A ker je to velika površina, ki se dotika historičnega mestnega jedra, bodo pozidave, kakršnekoli že bodo, za vedno spremenile podobo tega dela mesta. Zato se že razvnemajo polemike in pomisleki. Tudi ko so svetniki odločili, da gre zemljišče v prodajo, so opozarjali, da bi morala občina še pred prodajo izdelati nov prostorski načrt, ki bi dolgoročno osmislil ta prostor in mu zarisal novo podobo. Zagovorniki prodaje na občinski strani so tudi tokrat, kot velikokrat v podobnih situacijah, vztrajali, da obstoječa prostorska ureditev, ta je še iz rajnke Jugoslavije, zavezuje kupce k odgovornemu ravnanju s prostorom. Pa čeprav, in to se vidi skoraj na vsaki novi pozidavi, niti približno ne drži. Novi lastniki z vlogami za spremembo prostorskih aktov prej ko slej izsilijo svoje rešitve. Bo sedaj drugače? Ulična pozidava, parkirišča in zelene površine Zemljišče, pretežno je to makadamsko parkirišče, meri več kot 5600 kvadratnih metrov. Na zahodni strani sega do Jurčičeve ulice, na južni meji na Trubarjevo ulico, na vzhodni in severni strani pa na objekt Maksimilijan, ki je ob Ljubljanski cesti. Kupnina za zemljišče je znašala 275 evrov za kvadratni meter, kupec je celotno kupnino, 1,852.620,00 evrov, v celoti poravnal v pogodbenem roku, so nam povedali na oddelku za okolje in prostor, kjer so obširno odgovorili še na nekatera druga vprašanja, ki so jih naslovili nanj. V svojem odgovoru so zapisali, da veljavni zazidalni načrt na območju med Jurčičevo ulico Savinjskim nabrežjem, Trgom celjskih knezov in Ljubljansko cesto predvideva ulično zazidavo. Do križišča Jurčičeve in Trubarjeve ulice načrt predvideva gradnjo obuličnega objekta, s poudarkom na oblikovanju vogalnega objekta. V liniji proti Otoku oziroma Malgajevi ulici bo treba urediti pasažo. Predvidena namembnost objekta je hotel mestnega ali kongresnega tipa, ki ga je možno spremeniti v stanovanjske oziroma poslovne površine, med katerimi imajo prednost tiste, ki ne potrebujejo veliko parkirišč in ne povzročajo hrupa in onesnaževanja. Proti Knežjemu dvorcu je območje opredeljeno kot park z manjšim delom parkirnih površin. Dopolnjeni prostorski akt določa tudi napajanje in dostop do obstoječih objektov Narodnega doma, Knežjega dvorca ter mestnega jedra, gradnjo garažne hiše, oblikovanje javnega prostora z navezavo do nabrežja Savinje. Manjši del tega območja za Knežjim dvorcem naj bi namenili tudi gradnji oskrbovanih stanovanj. Celje bo bdelo nad odločitvami Znano je že, da je investitor z zaprtim urbanističnim natečajem pozval arhitekte, da pripravijo urbanistični načrt za to območje. Nekaterim se sam natečaj ne zdi dovolj strokoven in prav tako ne komisija, ki bo ocenjevala in izbirala predloge. Na oddelku za okolje in prostor sicer odgovarjajo, da je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije obvestila investitorja, da so pripravljeni organizirati in pomagati pri natečaju v sodelovanju z mestno občino z namenom, da na javnem anonimnem urbanističnem arhitekturnem natečaju izberejo res najboljše rešitve, a se je investitor odločil drugače. Na občini zagotavljajo, "da bo odločitev občine o posegu v prostor strokovna, ne glede na to, kdo vodi natečaj". Poleg tega dodatna določila veljavnega zazidalnega načrta določajo, da mora investitor k zahtevi za izdajo dovoljenj priložiti strokovno mnenje pristojnih občinskih služb. Vse to z namenom, da se ohrani celostna podoba mestnega jedra in zaščitita naravna in kulturna dediščina, odgovarjajo na občini. O ideji za gradnjo nebotičnika na tem območju so odgovorili, da se te ideje pojavljajo že vrsto let. Morebitni nebotičnik naj bi bil kot nekakšno sodobno nasprotje obstoječemu nebotičniku Vrtnica, ki so ga gradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja. "Vendar je pred to odločitvijo treba preveriti prostorske komponente in izhodišča," pravijo na občini. Vir: Večer, Violeta Vatovec Einspeler |
ali pa nepremičnino povlecite sem.
