Podobna ideja se je lansko jesen utrnila tudi Četrtni skupnosti Center. Ker so jim na mestni občini odgovorili, da oddajanje občinskih prostorov po najemnini, nižji od tržne, ne dovoljuje zakonodaja, so v začetku leta na generalni sekretariat vlade poslali pobudo za ustrezno spremembo zakona o stvarnem premoženju države in občin. Svojo pobudo je četrtna skupnost podkrepila z navedbo slabe osnovne trgovinske in storitvene oskrbe v središču mesta, zaradi česar so prizadeti predvsem starejši prebivalci.

Poceni populizem ali resnica?

Kot nam je povedal predsednik sveta četrtne skupnosti Goran Iskrić, jim je letos takratni minister za gospodarstvo Matej Lahovnik odgovoril, da sprememba zakona ni potrebna. Po njegovem mnenju je že ob trenutni zakonodaji občinske poslovne prostore mogoče oddajati po nižji najemnini, "saj je to vsekakor bolj gospodarno, kot da bi bili poslovni prostori prazni", je zapisal Lahovnik.

Župan Zoran Janković pa Kucler-Dolinarjevi očita, da se gre poceni populizem. Pojasnil je, da je tudi sam želel pred dvema letoma in pol lokal na ljubljanskem gradu oddati po simbolični najemnini en evro za kvadratni meter, a so mu na računskem sodišču dejali, da tega zakonodaja ne dopušča.

Toda prvi namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel pravi, da je "prišlo do napake v 'prevodu'". Potrdil je, da oddaja prostora na gradu po nižji najemnini ne bi bila zakonita, vendar zgolj zato, ker je bil prostor še nedokončan. Kot je dejal Janković, so omenjeni poslovni prostor želeli oddati najemniku, ki bi ga sam do konca uredil. Vesel pojasnjuje, da bi v tem primeru šlo za obliko javno-zasebnega partnerstva, ki se sklepa po drugačnih postopkih.

Dokončani prostori so druga pesem

"Ko pa imamo popolne, dokončane prostore v lasti občine, ki so nezasedeni in jih ni mogoče oddati, potem pa so na voljo možnosti, da občina takšne prostore lahko v skladu z zakonom in uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin odda z neposredno pogodbo," je pojasnil Vesel. Dodal je, da občine prazne in neuporabljene prostore z neposredno pogodbo lahko oddajo, če oddaja omenjenega prostora ni uspela na javni dražbi oziroma z javnim zbiranjem ponudb. Druga možnost za sklenitev neposredne pogodbe pa je, ko cenitev pokaže, da bo letni prihodek od oddaje prostora nižji od 10.000 evrov.

Če želi občina revitalizirati mestno jedro, a svojih prostorov ne more oddati po tržni ceni in z javno dražbo ali zbiranjem ponudb, po Veselovem mnenju občina mora biti gospodarna in upoštevati javni interes. Prazen poslovni prostor je namreč negospodaren tudi zato, ker ni primerno vzdrževan in hitreje propada, dodaja Martin Mikolič, župan občine Rogatec, kjer je občinski svet potrdil odločitev, da se lokalnemu čevljarju po simbolični ceni za omejen čas odda prostor na glavnem trgu.

"Na računskem sodišču pa vsekakor zagovarjamo, da pred oddajo prostorov po nižji najemnini občina natančno določi in zapiše merila, kdaj bodo prostore oddajali na tak način," je opozoril Vesel in dodal, da mora tudi v tem primeru občina ravnati kar najbolj gospodarno.

Vir: Dnevnik, Vanja Brkić