V bazi se trenutno nahaja 9199 oglasov, od tega
|
Občine bi pozidale več kot 14.000 hektarov, največ s stanovanji
Občine bi poleg stanovanj rade gradile še ceste, vrtce, domove za starejše, igrišča za golf in energetske objekte, predvsem fotovoltaiko. Največ bi pozidali v Ljubljani, Novi Gorici, Novem mestu in Trebnjem.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je doslej dobilo 120 vlog občin, ki pripravljajo nove občinske prostorske načrte (OPN). V njih občine predlagajo spremembo namenske rabe približno 14.400 hektarov kmetijskih zemljišč v zazidljiva, od tega je večina (9200 hektarov) najboljših kmetijskih zemljišč. Na MKGP pričakujejo, da bodo začetne želje občin zmanjšali na približno tretjino, izgubljanje kmetijskih površin pa naj bi omilili tudi z nadomeščanjem zemljišč. V svojih željah po novih stavbnih zemljiščih je najbolj izstopala občina Ljubljana (OPN je medtem v mestnem svetu že sprejela), ki je hotela spremeniti namembnost več kot tisoč hektarom najboljših kmetijskih zemljišč. Izstopajo tudi Nova Gorica z več kot 500 hektari, Novo mesto in Trebnje s po 350 hektari, Lendava in Vipava z več kot 200 hektari, želje po spremembi več kot 150 hektarov kmetijskih zemljišč v stavbna imajo občine Šentjur, Ivančna Gorica, Moravske Toplice in Žalec. Več kot 120 hektarov pa bi pozidali v Ajdovščini, Beltincih, Destrniku, Ormožu, Polzeli, Sevnici, Šentrupertu in Žužemberku. To so podatki o spremembah namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč, ki so tudi najbolj varovana. Zasebni interesi pod krinko javnega Posege opredeljuje Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij, ki velja od konca leta 2008. Pravilnik določa, da so posegi dovoljeni le za določene vrste dejavnosti in da morajo občine zanje predložiti variantne rešitve. Med temi rešitvami MKGP podpre predlog, ki najmanj posega na kmetijska zemljišča, je povedal direktor direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik. Ugotavljajo tudi racionalnost posega: »Ni neobičajno, da za širitev infrastrukturne dejavnosti (na primer za nov vrtec, šolo ali dom) občine pridejo s potrebo po petih hektarih, kar je popolnoma nelogično. Tako poskušajo pod krinko javnega interesa pripeljati v plan nekaj drugega.« Ravnik pojasnjuje, da se o stanovanjski gradnji in industrijskih conah na najboljših kmetijskih zemljiščih »sploh ne pogovarjamo, razen ko gre za zapolnjevanje prostora v naseljih. V takih primerih se lahko pogajamo, ker so tista zemljišča za nas že izgubljena.« Ko gre za posege na kmetijska zemljišča slabše kakovosti, pa morajo občine utemeljiti in pripraviti izračune, zakaj je treba širiti obstoječi resurs. Če so neporabljene površine znotraj obstoječih, je tudi širitev na ta zemljišča sporna, pravi. Zagotavljanje nadomestnih zemljišč Če ministrstvo dopusti poseg na najboljše kmetijsko zemljišče zunaj naselja, je zanj po pravilniku treba zagotoviti nadomestno zemljišče za kmetijsko rabo. To pomeni, da se zemljišča, ki so po dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi (lahko pa so po katastru tudi kmetijska), usposobi za kmetijsko. »Nadomestno zemljišče mora najti občina, ga kot nadomestno opredeliti v OPN, lastnik pa se mora s tem seveda strinjati. Dolžnost investitorja, ki bo gradil na zemljišču, ki se mu se najde nadomestno, pa je, da zagotovi spremembo v kmetijsko zemljišče,« pojasnjuje Ravnik. In kdo to preverja v praksi? »Če ta pogoj ni izpolnjen, ni mogoče pridobiti uporabnega dovoljenja. To mora preveriti upravna enota, ki to dovoljenje izda.« Med razlogi za posege na kmetijska zemljišča še vedno prevladuje stanovanjska gradnja, pravi Ravnik. In opozarja na neusklajenost: »Periferija zida veliko stanovanj za ljudi, ki se bodo selili iz bližnjih večjih mest, na drugi strani tudi mesta gradijo ogromno stanovanj.« Poleg stanovanj, dodaja sogovornik, so predlogi tudi drugih vrst: »Skoraj vsaka občina pride s predlogom za kakšno obvoznico, veliko je javne infrastrukture - vrtci, domovi za starejše in varovana stanovanja. Kar nekaj je povpraševanja za spremembo namembnosti za energetske objekte, predvsem fotovoltaiko, še vedno so aktualna igrišča za golf. Seveda so med razlogi tudi industrijske cone, a manj kot v preteklosti in tudi načrtovane so bolj racionalno.« Vir: Delo, Maša Jesenšek |
ali pa nepremičnino povlecite sem.
