Zasebne klimatske naprave v večstanovanjskih stavbah. O posegih v skupne dele stavb odločajo lastniki - Pri največjem podjetju za upravljanje nepremičnin usklajujejo interese stanovalcev po internih pravilih - Napredka ni smiselno zavirati, a pravice posameznikov ne smejo ogrožati skupnosti.

Če je poletje tako vroče, kot je bilo pretekli mesec, so klimatske naprave v stanovanjih vsaj dobrodošla, če že ne za marsikoga celo nujna rešitev; tudi v prehodnih obdobjih so dokaj ekonomične za dodatno ogrevanje prostorov. Kot smo zapisali v včerajšnjem Večeru, zasebniki za nameščanje manjših tovrstnih naprav ne potrebujejo posebnih dovoljenj. Prav nobenih težav torej nimajo individualni lastniki stanovanjskih, poslovnih in drugih stavb. A v stavbah, kjer je lastnikov več, se lahko tudi pri tako preprostem posegu zaplete. Fasada, streha, hodnik, žlebovi in odtoki, inštalacije, v mnogih primerih pa tudi podstrešje, klet, dvorišče in še kaj so namreč zakonsko opredeljeni kot skupni deli naprave (v tem primeru stavbe), na katerih so posegi mogoči le s soglasjem lastnikov.

Kdo da soglasje

Pri soglasju lastnikov, sploh če jih je več - pa naj gre za kakršenkoli poseg - marsikdaj prihaja do nesoglasij. Pogosto se na primer pojavi vprašanje ali celo spor glede tega, ali za neki poseg zadošča strinjanje večine lastnikov kot (fizičnih ali pravnih) oseb, strinjanje lastnikov večinskega deleža objekta (ta se po navadi tudi pri skupnih delih določi glede na kvadraturo deleža uporabnih površin v lasti posameznega subjekta) ali pristanek prav vseh lastnikov (in ali šteje za pristanek že to, da nihče izrecno ne nasprotuje). Ob individualnem nameščanju klimatskih naprav je v večini večstanovanjskih hiš nekako običajno, da interesent obišče sosede v bloku ali vsaj vhodu in jih prosi, naj podpišejo, da ne nasprotujejo namestitvi njegove naprave - in s tem je stvar po navadi opravljena.

Ni pa nujno! Če hočeš namestiti napravo, moraš najprej biti lastnik svojega stanovanja ali pridobiti lastnikovo soglasje in šele nato izjave sosedov, da posegu ne nasprotujejo. Če ti da soglasje sosed, ki je v svojem stanovanju le najemnik, njegov podpis načeloma ne velja prav nič. Odločilna je namreč lastnina, ne stalno prebivališče v objektu (stanovalci, ki hkrati niso lastniki, sicer imajo pravice do marsičesa, a ne do odločanja o skupni lastnini - ker pri njej pač niso soudeleženi). Zbrani podpisi tudi niso uradno overjeni - tega v praksi po navadi ne zahteva nihče, a kak pikolovski nasprotnik bi lahko nagajal tudi s sklicevanjem na to. Vprašanje je tudi, ali je soglasje enemu lastniku že tudi avtomatsko soglasje vsem ostalim, ki bi želeli (čeprav na enak način) izpeljati enak poseg.

Vsekakor bi se, že zaradi videza stavbe, spodobilo, če bi se stanovalci dogovorili o vsaj približno enotnem (seveda tehnično in estetsko kar najbolj ustreznem) načinu nameščanja zunanjih enot klimatskih naprav. To lahko tudi pomeni, da se pač vsi ravnajo po prvem, ki je v stavbi tako napravo namestil. Sodobne klimatske naprave so razmeroma tihe, zato hrup praviloma ni bistven faktor, večji problem pa je odvod kondenziranih vodnih hlapov. Če odpadna voda teče po fasadi, jo namreč lahko poškoduje; če kaplja na prosto, je to prav tako lahko moteče. Priporočljivo je torej speljati odvod bodisi v odtok znotraj stanovanja, npr. v splakovalni kotliček straniščne školjke (tako prihranimo še nekaj pitne vode iz vodovodnega omrežja), kopalno kad ali kanalizacijo, zunanji odtok pa obvezno in na ustrezen način v odtočni žleb za meteorno vodo.

Staninvest: O soglasjih v posebnem pravilniku

Pri Staninvestu, največjem mariborskem podjetju, ki skrbi za upravljanje večstanovanjskih objektov, so problem soglasij glede postavljanja individualnih klimatskih naprav rešili s preprostim pravilnikom. Kot nam je po telefonu zagotovil vodja vzdrževanja objektov Armando Hreščak,œ je tako med stanovalci oziroma lastniki mnogo lažje doseči soglasje. Napredka, ki ga v kulturo bivanja klimatske naprave nedvomno vnašajo, po njegovem mnenju ni ne smiselno in dolgoročno tudi ne mogoče ustaviti. A če so pravila jasna in se jih dosledno držijo vsi, je morebitnih problemov mnogo manj. Če že pride do njih, pa jih je mogoče rešiti mnogo lažje, hitreje in - ne nazadnje - tudi ceneje za vse vpletene.

Vir: Večer, Darinko Kores Jacks