Več kot sto let je že tega, odkar so se v palačo na Prešernovi, Erjavčevi in Gregorčičevi ulici v Ljubljani vselili prvi uporabniki. Stavba je bila že vseskozi namenjena predstavnikom državne oblasti. Projekte za palačo, v kateri je več kot 70 sob, je izdelal inženir Rudolf Bauer. Slovenska predsedniška palača nima uradnega imena, kot na primer dunajska – Hofburg ali palača Hradčany v Pragi.

Po mnenju nekaterih bi bilo zato smiselno, da bi se protokolarni prostori predsednika republike preselili iz palače na Erjavčevi. V javnosti je znanih kar nekaj predlogov, kot sta Cekinov grad in grad Brdo, nedavno pa je svojo pobudo oznanil tudi mestni svetnik Dominik S. Černjak. Prepričan je, da bi protokolarni prostori na Ljubljanskem gradu skupaj z morebitno častno stražo in njenimi menjavami pomenili tudi dodatno zanimivost Ljubljane, posledično pa bi se povečal tudi obisk na gradu. Po Černjakovem mnenju bi z večjim obiskom gradu kar najbolje izkoristili novo vzpenjačo, odprtje katere je napovedano v septembru, s čimer bi hitreje povrnili del vloženih sredstev v gradnjo.

Milan Kučan pa glede predsedniške palače meni, da bi jo Slovenija zdaj že morala imeti. Sam je že pred časom predlagal, da se za predsedniško rezidenco preuredi grad na Bokalcah, saj je sramotno, da grad tako propada, obnovljen in preurejen pa bi lahko bil uporaben za protokolarne, delovne in druge obveznosti predsednika republike.

Vir: Žurnal, Moje Mesto, Ana Gajič